CDR Manifesto Slovenian

Mednarodni CDR Manifest

V letu 2021 je mednarodna skupina akademikov, korporativnih strokovnjakov in objavljenih avtorjev sodelovala pri združevanju njihovega obstoječega dela v enotno, mednarodno opredelitev, ki uporablja najboljše koncepte vsakega avtorja, da bi oblikovala niz načel, ki vas bodo vodila na vaši poti do digitalne odgovornosti.

Opredelitev

Korporativna digitalna odgovornost (CDR) je skupek praks in vedenj, ki organizaciji pomagajo uporabljati podatke in digitalne tehnologije na način, ki je družbeno, gospodarsko in okoljsko odgovoren.

1. Namen in zaupanje

Jasna in nedvoumna javna izjava o nameri pozitivnega vpliva na planet in družbo, skupaj z jasno opredelitvijo namena. Zavezanost k prizadevanjem za močno in odgovorno digitalno upravljanje, ki se kaže na primer z ustanovitvijo odbora za digitalno etiko ter prizadevanjem za preseganje trenutne in zagovarjanje izboljšane zakonodaje, predpisov in etičnih smernic v geografskih območjih, v katerih organizacija deluje.

Za več podrobnosti o glavnih načelih klikni tukaj.

2. Pravičen in enakopraven dostop za vse

Zavezanost k pravičnosti, raznolikosti in vključevanju v organizaciji in razširjeni dobavni verigi, ki zagotavlja, da so izdelki in storitve, ki iz tega izhajajo, dostopni in uporabni za vse. Poleg tega, da se z zaposlenimi, ki sodelujejo pri oblikovanju, zagotavljanju in podpiranju izdelkov in storitev, ravna odgovorno in pravično.

Za več podrobnosti o glavnih načelih klikni tukaj.

3. Promocija Družbenega blagostanja

Močnejši fokus na varovanju osebnih podatkov, podpori izboljšane zasebnosti uravnotežene z identiteto, naslavljanje digitalne revščine in dostop do veščin in razumevanja ter zaščite celotne družbe pred škodljivimi posledicami digitalnih produktov in storitev.

Za več podrobnosti o glavnih načelih klikni tukaj.

4. Gospodarski in družbeni vpliv

Upoštevanje gospodarskega in družbenega vpliva na odločitve v organizaciji. Transparentnost organizacije pri uporabi algoritmov in podatkov z deležniki, zaposlenimi in strankami na isti način. Bolj poštena delitev dobičkov znotraj in zunaj organizacije ter minimiziranje gospodarskih vplivov na skupnosti skozi trajnostno avtomatizacijo.

Za več podrobnosti o glavnih načelih klikni tukaj.

5. Pospeševanje napredka v ekonomiji vpliva

Narediti korake za izboljšanje povpraševanja po ekoloških in družbeno boljših produktih, podpora in inkubiranje več čistih, zelenih organskih in tehnologij z manjšim odpadkom ter dobavnih verig MSPjev, investiranje v trajnostne in družbeno vplivne iniciative.

Za več podrobnosti o glavnih načelih klikni tukaj.

6. Ustvarjanje trajnostnega planeta za življenje

Razumevanje in poročanje korporativnega vpliva glede na trajnostne cilje Združenih narodov ali podobno. Inoviranje in preseganje negativnega ogljičnega odtisa za inoviranje in reševanje večjih izzivov.

Za več podrobnosti o glavnih načelih klikni tukaj.

7. Zmanjševanje tehnološkega vpliva na podnebje in okolje

Uvajanje okoljskih IT strategij z razumevanjem tehnoloških posledic, prehod na zeleno energijo, ublažitev in zmanjšanje vpliva ter zmanjšanje tehnoloških odpadkov.

Za več podrobnosti o glavnih načelih klikni tukaj.

Nova digitalna odgovornost

1. Uvod

Uporaba pojma Korporativne digitalne odgovornosti (CDR) se je pričela od prvega rednega pojavljanja v definicijah po celi Evropi od leta 2018 dalje do danes. Predvsem je pogosta v državah DACH ( Nemčija, Avstrija, Švica), kjer so vključene mnoge organizacije v Nemčiji in Švici. V času pandemije se je nadalje razširila tudi po državah kot so Južna Koreja, Kitajska, Združene države Amerike in po preostalem delu Evrope.

Večina objavljenih definicij je v 80-90% skladna s predlagano definicijo, čeprav mnoge doprinašajo pomembne posamezne faktorje, ki jih moramo upoštevati. Kar pa je skupnega vsem je prepoznava, da ima odgovornost v organizacijah pozitivni družbeni vpliv na digitalno, hkrati pa zmanjšujejo negativne vplive in presegajo zakonske obveznosti.

Namen tega dokumenta, ki vsebuje razvoj definicije CR, infografik in nabor načel je združitev vsebine številnih definicij v obliki, ki jo lahko imenujemo CDR manifest – ustvarjen v sodelovanju številnih strokovnjakov, ki so bili vključeni že v prvotni razvoj koncepta in poenotenje mednarodne uporabe terminov korporativne digitalne odgovornosti.

Med avtorji (po abecednem vrstnem redu v nadaljevanju) tega skupnega dokumenta so trije, ki redno navajajo izvirne opredelitve CDR in drugi, ki redno sodelujejo pri njegovem stalnem razvoju:

Dr Saskia Dörr (WiseWay, author of Springer book “Corporate Digital Responsibility”)
Tim Frick (Mightybytes and regular author on CDR).
Christopher Joynson (founder CDR definition, previously Atos, now Jacobs)
Oliver Merx (founder of the global CDR LinkedIn group)
Rob Price (founder CDR definition, previously Worldline, now Futuria)
Michael Wade (founder CDR definition, International Institute for Management Development – IMD, Lausanne)

2. Zakaj potrebujemo Korporativno digitalno odgovornost?

Predpostavka CDR je, da so lahko digitalne tehnologije uporabljene za oblikovanje pozitivnih vplivov za nas vse, kar smo jasno videli v času pandemije. Kje bi bili brez možnosti za delo od doma za veliko večino delovne sile z uporabo sodelovalnih orodij kot npr. Zoom in Teams, povezanih z visokozmogljivimi širokopasovnimi povezavami; omogočanje nakupovanja od doma, posvetovanja z našimi zdravniki preko aplikacij in še mnogi drugi primeri. Kakorkoli vse to je privedlo do ogrožanja naše zasebnosti, saj so naša gesla izpostavljena v kibernetskih napadih in pri uhajanju podatkov, pri usmerjenih lažnih novicah in ojačenju teorij zarot, kar predstavlja grožnjo demokraciji. CDR je bil ustvarjen iz hipoteze, da imajo organizacije veliko odgovornost za ustvarjanje pozitivnih učinkov za družbo in planet in blažijo negativne učinke zlorabe in nepravilne uporabe digitalne tehnologije.

Preden nadaljujemo z odkrivanjem pojma CDR, se moramo poglobiti v pojem digitalnosti. “Kaj je digitalno?”

2.1 Kaj je digitalno?

Združenje Svetovalnih podjetij (MCA) v Veliki Britaniji je leta 2014 definirala “digitalno” kot del njihovega Digitalnega leta v osnovi kot “Digitalno oblikuje nov kapitalizem, z novimi priložnostmi in izzivi.” V različnih fazah digitalne revolucij, je bilo digitalno s strani različnih organizacij opredeljeno različno:

Z vidika prehoda na spletno, se digitalno pogosto pojavlja kot spletne strani, mobilne aplikacije, ter s tem v domeni marketinga in njihovih odnosov s strankami.
Tehnološki poslovneži digitalno opredeljujejo kot SoCloMo – družbeni mediji, oblak in mobilnost. Digitalna transformacija naj bi po njihovo bila prevzem teh tehnologij.
Vzpon digitalnih agencij in pristopa “rojen na spletu” je vodila k agilnim in DevOps pristopom razvoja produktov
Pristopi, ki vodijo k neprestani dobavi in agilnemu, zahtevajo da se enaki principi uporabijo za operacijski model in procese za podporo poslovanju, da bo to lahko vodilo k novi digitalni hitrosti tehnologij.

Danes digitalno razumemo kot kombinacijo agilnega in prilagodljivega, miselnosti “rojeno v spletu”, uporabe novih tehnologij, ki ustvarjajo, obdelujejo in si medsebojno izmenjujejo podatke, da proizvajajo produkte in storitve za stranke. Te tehnologije vključujejo oblačne storitve, mobilnost, internet stvari, blokovne verige, kvantno računalništvo, avtomatizacijo, strojno učenje in umetno inteligenco ter druge. Ti produkti in storitve lahko vodijo k spremembam, so bolj učinkovite, cenejše, lažje dostopne.

Tempo sprememb navedenih tehnologij, v kombinacijo z organizacijo, ki deluje v enakem tempu naprednih tehnologij in inovativnih produktov in storitev, je takšen, da je dokazano, da ljudje težko vztrajajo tako pri sprejemanju takšnih produktov, kot tudi zaposleni in njihova sposobnost razvoja novih veščin.

Pri tem je opazna širitev digitalnega razkoraka (ki ne vsebuje zgolj dostopnosti do širokopasovne povezljivosti, temveč tudi možnost dostopa do različnih tehnologij, orodij in veščin, ki so za njihovo uporabo potrebne). To je vodilo do oblikovanja korporativne digitalne odgovornosti, vsaj glede na razvoj Atos/svetovne definicije.

Ideja se je torej razvila iz različnih perspektiv. Iz vidika digitalnega poslovanja (še posebej GAFA) je lahko pojavljajoča se potreba po boljši družbeni odgovornosti IT podjetij od vzpona interneta dalje. Iz zakonodajnega vidika se nanaša na nova podjetja in družbene možnosti z digitalizacijo in nujnost mehkega urejanja oziroma etičnih usmeritev kot dodatka regulatornim aktom (glej CDR iniciativo Nemške zvezne agencije za pravičnosti in varstvo potrošnikov). Vedno pomembnejši postaja tudi trajnostni vidik ekoloških vplivov digitalnega razvoja (na primer podatkovni centri, kripto algoritmi..), ki je bil dolgo časa spregledan.

2.2 Vzpon korporativne digitalne odgovornosti

Večinski focus razvoja CDR je bila v državah DACH (Nemčija, Avstrija, Švica), kar temelji na izvornem interesu nemške vlade (zvezne agencije za pravosodje in zaščito potrošnikov), ki so jo takrat nadomeščali poslovne organizacije, v katerih je prevladoval tehnološki sektor. Širši interes in uporaba termina CDR se je pojavila v Italiji in na Poljskem. Drugod, še posebno v Veliki Britaniji in v Franciji, so se osredotočali na posamezne komponente CDR (na primer trajnost in digitalna etika), namesto na celoten koncept digitalne odgovornosti. Od leta 2021 dalje smo videli interes iz bolj oddaljenih območij s strani Samsunga (Južna Koreja), ki se je v izjavi iz Januarja 2021 zavezal k CDR ter členih, ki so se začeli pojavljati v kitajski in ameriški zakonodaji ter akademskih člankih Jochen Wirtza iz Oktobra 2022: https://doi.org/10.1177/10946705221130467

Veliko teh iniciativ poskuša biti navezanih na državo iz katere izhaja. Na primer v letu 2021 je nemško združenje za digitalno gospodarstvo (BVDW) definiralo CDR kot del t.i. CDR Building bloxx aktivnossti, kljub temu, da njihovi člani vključujejo številne mednarodne organizacije, pa je še vedno osredotočena na Nemčijo ter zaposlovalni in gospodarski položaj Nemčije. Podobno, odličen članek o CDR, ki ga je izdal etični sklad v Švici leta 2020, se osredotoča na razmerje med investicijskimi skladi in številnimi vodilnimi švicarskimi podjetji, ki delujejo na mednarodnem nivoju. Tu je potrebno omeniti tudi Švicarsko digitalno iniciativo, ki kljub temu, da se ne predstavlja kot CDR, opravlja zanimive naloge glede certificiranja ustrezne uporabe podatkov s fokusom na varnosti in zasebnosti.

Obstajajo tudi druge globalne in regionalne so-vodene aktivnosti, ki se načeloma nanašajo na posamezne komponente CDR, bolj kot na celoten koncept. Svetovni gospodarski svet ima trenutno močan fokus na etično rabo umetne inteligence (vodi ga Kay Firth – Butterfield); okoljski program Združenih narodov deluje na področju digitalne transformacije. Leta 2021 so izdali Koalicijo digitalne okoljske trajnosti (CODES), ki se odraža v CODES globalnem akcijskem načrtu v digitalin dobi, kar je bilo objavljeno junija 2022. Pojavljajo se tudi druge skupine, ki se nanašajo na CDR, na primer Digitalni z namenom in Tech for good.

Namen tega dokumenta in združevanja različnih definicij je torej podajanje globalne perspektive kaj bi lahko bil CDR in kako lahko organizacije uporabijo njegov holistični pristop, da bi obrazložile svoja dejanja znotraj meja svojega poslovanja, ter širše in s tem razmišljajo o pozitivnih učinkih, ki jih lahko uporabijo za inovacije v družbenih izzivih.

2.3 Vstopna točka

Kot je bilo že navedeno, so vse opredelitve na splošno usklajene in učinkovito pomagajo podjetjem pri razmišljanju o korperativni odgovornosri v okviru digitalnih tehnologij in storitev. Pristop ki smo ga uporabili je, da ne izumljamo na novo, temveč najboljše dele vsake definicije prensemo na obstoječa načela. Pri tem smo se vrnili k prvotnim načelom družbene odgovornosti in sicer gospodarskim, ekološkim in družbenim, vendar smo jih obravnavali posebej skozi digitalno prizmo. S CDR so se perspektive CR razširile in vključujejo učinek na digitalnem področju. Obstajajo različni predlogi, kako digitalna perspektiva sodeluje s tradicionalnimi tremi. V „štirikratnem modelu“ je bila četrta digitalna sfera le dodana trem sferam, ekonomski, ekološki in družbeni.

Michael Wade (glej sliko 1) je predlagal model, v katerem četrti krog - tehnološki - v bistvu deluje kot filter za ostale tri, saj je tehnologija (in digitalno) v današnjem digitalnem svetu prepletena z vsem.

Menimo, da zgolj dodajanje četrte dimenzije poleg drugih ne bi zadostovalo obsežnim učinkom digitalizacije, ki je ekvivalentna dejanskemu svetu. Zato na podlagi dela Dr. Saskie Dörr (2021) predlagamo integriran model CDR z družbenimi, ekološkimi in gospodarskimi učinki, ki kažejo svoj vpliv v dejanskem in/ali digitalnem svetu. Kar poudarja, da učinki digitalnih dejavnosti ne ostanejo v digitalnem svetu ampak vplivajo tudi na dejanski svet in obratno.

Obseg nekaterih izzivov, s katerimi se trenutno soočamo je tolikšen, da ni dovolj, da bi za spremembe v organizaciji poskrbeli le direktorji, ki so odgovorni za spremembe v organizaciji. Čeprav je pomembno da podjetje prepozna odgovornost za zmanjšanje lastnega vpliva na okolje, je obseg izziva takšen, da moramo mnogi preseči ta okvir (več kot neto nič ali ogljično negativen) in uvesti inovacije za ustvarjanje izdelkov in storitev, ki imajo družbeni ali ekološki vpliv. Podobno bi lahko rekli tudi za digitalno etiko, saj je eno, če je organizacija skladna z uredbo GDPR, nekaj povsem drugega pa je, če pozitivno vpliva na način upravljanja osebnih podatkov za družbo kot celoto. Če povzamemo, moramo izrecno upoštevati tako zunanji vpliv kot tudi to, da je notranja organizacijska struktura urejena.

Slika 1: Michael Wade (MIT Sloan Review, 2020)

2.4 Načela Ethos

Potrebno je opozoriti na opredelitev CDR v okviru programa Ethos, saj izhaja iz stališča osebe, ki sprejema naložbene odločitve v imenu družbe (pokojninski skladi). Iz nje izhaja nekaj odličnih točk, med katerimi je najpomembnejša zahteva, da mora upravni odbor imeti javni kodeks digitalne odgovornosti. Namesto da bi ga dodelili kateremu koli posameznemu delu kvadranta, je to vodilno načelo Ethos ključno za vse.

Z nastankom kodeksa je povezano načelo, da je treba ta kodeks objaviti na popolnoma pregleden način, in ne le to, to načelo je treba uporabljati pri vseh vrstah uporabe podatkov in tehnologij, kot je umetna inteligenca. Ključna beseda je preglednost in verodostojnost javnih informacij. Z vse večjim poudarkom na ESG poročanju in željo benchmarkinga, da preseže tržno napihovanje in digitalno zavajanje in se osredotoči na realno stanje, bo preglednost upoštevanja tega kodeksa ključna sestavina, zato smo preglednost dodali v ekonomski kvadrant CDR.

Ethos Digital Responsibility Expectations, 2020

Upravni odbor mora zagotoviti, da ima podjetje kodeks digitalne odgovornosti, ki zajema glavna vprašanja s katerimi se sooča podjetje, in pretehta njihovo pomembnost glede na sektor dejavnosti in posebnosti podjetja. Upravni odbor je odgovoren za pokrivanje vseh digitalnih vprašanj in letno preverjanje ustreznosti pokrivanja. Kodeks mora zajemati vsaj naslednja vprašanja:

Upravljanje
Spremljanje tehnologije
Kibernetsko varnost
Zasebnost in varstvo podatkov
Etična pravila za uporabo umetne inteligence (AI)
Družbena odgovornost pri digitalnem prehodu
Načelo zmanjšanja digitalnega okoljskega odtisa.

2.5 Raziskava o Digitalnem blagostanju

Kot del oblikovanja definicije CDR v okviru Atosovega (in Worldlineovega) dela je bila leta 2017 izvedena globalna raziskava o tem, kaj si ljudje mislijo o tehnologiji. Pri tem se je zlasti poskušalo razumeti kateri so vzorci, ki vodijo k uspešnemu sprejemanju tehnologij in kje je strah ali pomanjkanje zaupanja večje. V bistvu lahko rezultate povzamem tako, da so bili ljudje najbolj zadovoljni tam, kjer so bili izdelki izredno priročni - preprosti za uporabo, prihranek časa - ali kjer so imeli potencialno korist za osebno zdravje. V širšem smislu je to privedlo do tega, da so se v definiciji CDR osredotočili na dostopnost izdelkov in na digitalno dobro počutje. V nekaterih razpravah o CDR je poudarek na preprečevanju zlorabe ali neustrezne uporabe podatkov z uporabo digitalnih tehnologij, vendar je pomembno, da na splošno upoštevamo pozitivno ustvarjanje izdelkov in rešitev, ki pomagajo spodbuditi rezultate v pravo smer. Zato je poleg „uporabniško usmerjenega, dostopnega in priročnega oblikovanja izdelkov“ vključeno tudi digitalno dobro počutje.

Ker podnebni dogodki prevladujejo v novicah tudi po pandemiji leta 2021 je zdaj jasno, da družbene trajnosti ni mogoče ločiti od trajnosti planeta. Ta velik poudarek na okoljskem vidiku CDR priznava tudi pospešeno osredotočanje in zanimanje za to področje na podlagi oživljenega Pariškega sporazuma, konference COP26 in prizadevanja za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja ZN (SDG) do leta 2030. Zanimivo je, da je bila ta vrzel v Atosovi opredelitvi, vendar je bila zastopana v večini drugih definicij

2.6 Več razmišljanja o okolju

Prvotni poudarek tega kvadranta v opredelitvi Michaela Wada je bil močno osredotočen na dejavnosti znotraj organizacijskih meja in sicer na recikliranje odpadne tehnologije, ustrezno odstranjevanje in uporabo obnovljivih virov energij. A to področje se hitro razvija, pandemija pa je v zadnjih nekaj mesecih pospešila zanimanje in osredotočenost nanj, k čemur je pripomogla vrsta novih pobud, kot je Evropski zeleni dogovor, ki ga je nedavno podpisalo 26 tehnoloških podjetij.

Prvi pomemben dodatek v kvadrantu okolja je uporaba digitalnih tehnologij (IOT, dojemanje umetne inteligence, kot so OCR, NLP itd.) za združevanje podatkov in poročanje, ki podjetjem omogoča izdelavo nadzornih plošč v realnem času, s katerimi lahko učinkovito upravljajo vse projekte skozi prizmo vpliva na okolje. To smo opazili pri velikih mednarodnih organizacijah, ki so se močno zavezale k ogljični nevtralnosti ali v nekaterih primerih celo k ogljični negativnosti.

Drugi sklop, ki temelji na načelih iz prejšnjega poglavja, se nanaša na uporabo digitalnih tehnologij za inovacije in ustvarjanje izdelkov, ki pozitivno vplivajo na okolje - bodisi na podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost ali trajnost virov. V ta namen je bilo dodano tudi načelo „Inovacije z uporabo digitalnih tehnologij za ustvarjanje izdelkov in storitev z vplivom na okolje“, kar vključuje nekatere dejavnosti v okviru iniciative "Tehnologija za dobrobit" ter sodelovalne inovacije, ki jih vidimo po vsem svetu. To potrjuje delo Programa ZN za okolje (kot del CODES in samostojno), ki sodeluje s skupnostmi in podjetji pri ustvarjanju izdelkov in storitev v okviru lastnega programa množične digitalne preobrazbe.

2.7 Pospeševanje potrebe po uvedbi CDR

Največje vprašanje za CDR v njegovi začetni obliki je bilo ali bo ostal akademski koncept ali pa ga bodo podjetja začela množično uporabljati. Pri tem je ključnega pomena prepričljiv razlog za spremembo - kako bi se s tem povečali prihodki, izboljšale marže? V bistvu, kako je potreba po spremembi izražena v kontekstu ekonomskih modelov, ki jih poznamo zadnjih nekaj desetletij.

Nedvomno se dogajajo spremembe. Ethos smo že omenili kot primer organizacije, ki želi sprejemati naložbene odločitve na podlagi zmožnosti organizacij, da svoje delovanje opišejo z vidika

trajnostnega vpliva, ki ga imajo na svet. Organizacije, ki zdaj dosegajo višje ocene glede ESG, že ugotavljajo pozitivne učinke, na primer cenejši dostop do posojil. Poleg tega je vpliv nizkih ocen ESG bolj očitno viden tudi pri vplivu na ugled in težavah pri privabljanju talentiranih mladih.

Priča smo vidnim razpravam o obdavčitvi in regulaciji velikih tehnologij, ki so deloma zajete v ekonomskem kvadrantu opredelitve Michaela Wada, kot tudi osredotočanju na trajnostne in pregledne dobavne verige ter razmislekom o trajnostni avtomatizaciji, pri čemer se ohranja močan poudarek na razvoju delovne sile zunaj neposrednega poslovanja. Predlagani dodatek k temu so naložbe z družbenim učinkom, pri čemer se priznava nedavna rast obveznic z družbenim učinkom (SIB) in obveznic z razvojnim učinkom (DIB). Čeprav ni nujno, da so te vedno digitalno podprte, je jasno, da imajo digitalne tehnologije in podatkovna analitika (etično uporabljene) pomembno vlogo pri doseganju resničnih sprememb, saj se gospodarsko okolje še naprej razvija.

2.8 Digtialne tehnologije v središču korporativne odgovornosti

Nazadnje to prinaša še en pomemben dodatek, ki ga predlagamo vključiti v središče, skupaj z odgovornostjo za deljenje Kodeksa digitalne odgovornosti in sicer uskladitev z definicijo namena organizacije. Številne organizacije so trenutno v procesu ponovnega pregleda in redefiniranja svojega namena, da bi okrepile vezi med podjetjem, njihovimi strankami, skupnostjo in kar je najpomembneje, sodelavci.

Vsaka stran mora verjeti in zaupati v izvajanje teh sprememb, da bi se resnično izboljšale. Preživeli smo desetletje različnih marketinških krivulj - cloudwashing, greenwashing in druge. Zdaj morajo organizacije ne le govoriti prave stvari, temveč jih morajo tudi udejanjiti da zagotovijo, da vse zainteresirane strani - ne glede na to ali gre za organizacijo v javnem ali zasebnem sektorju - vidijo in občutijo spremembe ter zaupajo organizaciji, ki je uspešno izpeljala svojo preobrazbo za ustvarjanje pozitivnega vpliva na trajnost našega planeta in družbe.

2.9 Druge omembe vredne lokalne pobude za CDR

Številne opredelitve in pobude CDR so bile že omenjene v zgornjem besedilu. Zaradi obsežnosti so na lokalnih območjih dejavne tudi naslednje.

CDR Kodex - CDR iniciative (Nemčija)

Devet načel prikazuje cilje CDR in podpira podjetja pri sprejemanju ukrepov. Dopolnjuje jih pet področij ukrepanja: ravnanje s podatki, izobraževanje, varstvo podnebja in virov, sodelovanje in vključevanje zaposlenih. Kodex CDR so razvili korporativni člani pobude CDR, objavljen pa je bil leta 2021. Vsi člani se zavezujejo, da bodo načela spoštovali in o njih poročali. Vodi ga nemško zvezno ministrstvo za pravosodje in varstvo potrošnikov, nagovarja pa ne le odločevalce v gospodarstvu, politiki in družbi, temveč tudi potrošnike.

https://cdr-initiative.de/kodex

Viri

Cooper, T.; Jade, S. & Wei, K. (2015): Corporate Digital Responsibility. Doing Well by Doing Good, Accenture, https://www.accenture.com/gb-en/insight-outlook-doing-well-doing-good (abgerufen: 21. Februar 2020)
Brink, A. & Esselmann, F. (2019): Corporate Digital Responsibility. Ethik für das digitale Kerngeschäft, Prof. Dr. Dr. Alexander Brink und Dr. Frank Esselmann im Interview, in: CSR News, 33(1), 32–35.
Christian Thorun (Institute for Consumer Policy, Germany) referenced the need for CDR in a paper published in 2018. Smart-Data-Begleitforschung (2018): Corporate Digital Responsibility. Fachgruppe „Wirtschaftliche Potenziale & gesellschaftliche Akzeptanz“, Berlin
Christopher Joynson (Atos) & Rob Price (Worldline) jointly defined it in a series of blogs published in 2018, as an output from a global research stream looking at the widening Digital Divide in a Digital Society (https://corporatedigitalresponsibility.co.uk/resources)
Michael Wade (IMD – the Institute for Management Development) defined CDR in a definitive paper published in the MIT Sloan Review in 2020 https://sloanreview.mit.edu/article/corporate-responsibility-in-the-digital-era/
Saskia Dörr (2021) Corporate Digital Responsibility. Managing Corporate Responsibility and Sustainability in the Digital Age. Springer: Berlin. https://www.springer.com/gp/book/9783662638521.
Ethos Fund, a Swiss Pension Investment Fund, defined CDR from the perspective of investment decision making in 2020
·BVDW (supported by PWC Germany) are working on an extensive definition of CDR, due to publish in 2021, “CDR Building Bloxx”
Research on the value drivers of CDR - Esselmann, Golle, Thiel & Brink (2020) Corporate Digital Responsibility. Unternehmerische Verantwortung als Chance für die deutsche Wirtschaft. https://zentrum-digitalisierung.bayern/wp-content/uploads/ZD.B-Positionspapier_Final_web.pdf
Econsense (2021) Blueprint for Implementing Digital Responsibility in Companies https://econsense.de/app/uploads/2020/11/201119_econsense_Blueprint_E.pdf
The relevance of the topic in Germany appeared with the huge feedback on the call for a booksprint – almost 100 authors contributed - Bertelsmann Stiftung (Hrsg.) (2020) Unternehmensverantwortung im digitalen Wandel. Ein Debattenbeitrag zu Corporate Digital Responsibility. https://www.bertelsmann-stiftung.de/de/publikationen/publikation/did/unternehmensverantwortung-im-digitalen-wandel-all-1

Obstajajo številna druga gibanja/iniciative ali sheme, ki imajo podobne cilje kot CDR in strmijo k ustvarjanje pozitivnejših rezultatov za družbo in planet z uporabo tehnologije in ustrezne uporabe podatkov. Brez posebnega vrstnega reda so to:

Tech for Good
Digital with Purpose
ForHumanity.

Načelo 1 - Namen in zaupanje

Zakaj je to pomembno?

Digitalno v srcu korporativne odgovornosti, varovanje dobrega imena in zaupanja v organizaciji za zaposlene, stranke in deležnike

Nazaj k principom

1.1

Upravljajte in zaslužite si javno zaupanje z ustanovitvijo in spoštovanjem Kodeksa digitalne odgovornosti, ki javno opredeljuje vašo pozicijo, kot je na primer opredeljeno v Etičnem skladu:

Upravljanje s CDR ali digitalin etični svet/svetovalno telo.
Tehnologijo/digitalno sledenje: razumevanje priložnosti in groženj
Kibernetska varnost: zasebnost podatkov in IP naslovov in varovanje podatkov
Razumevanje in uporaba etičnih pravil v digitalnem in AI
Zavedanje družbene odgovornosti v digitalin preobrazbi
Principi zmanjševanja ogljičnega odtisa.

1.2

Določiti in doseči dogovor o korporativnem namenu in poiskati najboljšo podporo družbenim vrednotam in trajnosti v digitalin dobi. Izgradite organizacijsko kulturo, ki omogoča odgovorne akcije zaposlenih in vodij.

1.3

Uvedba močnega digitalnega upravljanja, na primer sveta za digitalno etiko za vzpostavitev in upravljanje.

1.4

Preseči in zagovarjati bolj odgovorno regulative z upoštevanjem, zagovarjanjem razvoja in dvigovanjem vidnosti ustreznih pravnih, regulatornih in etičnih pravil glede na geografske in tržne (npr. podatki in UI), certificiranja (npr. Kibernetska in spletna varnost).

Načelo 2 - Pravičen in enakopraven dostop za vse

Zakaj je to pomembno?

Pravičnost, enakost, različnost in vključenost oblikujejo potrebe po vključevanju različnih deležnikov, kot so stranke in zaposleni, ki uporabljajo digitalne tehnologije in storitve

Nazaj k principom

2.1

Inovativne, dostopne in vključujoče storitve in produkti

Zagotoviti, da imajo vsi deli družbe dostop do digitalnih tehnologij (povezljivost, orodja in znanja)
Zagotoviti da so produkti in storitve vključujoči že po designu, orientirani na uporabnika, primerni in oblikovani tako, da so dostopni za vse.
Podpora izboljšavam skozi družbene inovacije, podprte z digitalnimi orodji in tehnologijami.

2.2

Promocija pravičnosti, enotnosti, raznolikosti in vključevanja

Promocija različnosti v mišljenju, vključenem v oblikovanje produkta in storitve, izogibanje predsodkom, ki poslabšujejo družbene perspektive in so povzročeni s tehnologijo/ UI.
Aktivno izogibanje diskriminaciji v procesu poslovne digitalne preobrazbe.

2.3

Odgovornost in pravice v zaposlitvenem razmerju

Zagotoviti, da so človeške pravice in pravice zaposlenih z odgovornim najemanjem zunanjih sodelavcev na kratki rok
Odgovornost za pravice zaposlenih preko digitalne nabavne verige
Spoštovanje pravic zaposlenih za zasebnost in človeško dostojanstvo na digitaliziranih delovnih mestih.

Načelo 3 - Promocija družbenega blagostanja

Zakaj je to pomembno?

Zaščita podatkov in zasebnosti, podpora ljudem, da se zavzamejo za razvoj veščin in zaščita pri izgubi dobrega imena in zaupanja

Nazaj k principom

3.1

Uvedba strogih pravil zasebnosti

Zagotoviti zaščito podatkov za zaposlene, stranke, državljane in vse deležnike.

3.2

Uvedba odgovornih praks ravnanja s podatki

Uporaba odgovornih praks pri preverjanju in odlaganju podatkov, vključno s transparentnostjo uporabe in obdelave zunanjih podatkov.
Uvajanje odgovornih praks kibernetske varnosti in odzivanja na nevarnosti
Proaktivno informiranje pri uporabi sledenja, zbiranja točk, profiliranja in omogočanje možnosti izogiba tem praksam.
Vzdržati se škodljivim vedenjskim manipulacijam z uporabo podatkov, tehnoloških in digitalnih orodij.

3.3

Promocija pridobivanja veščin za povečanje digitalne zrelosti

Naslavljanje digitalne revščine in spodbujanje vključenosti (dostop do digitalnih orodij, dostop do digitalnih financ)
Promocija izboljšav v družbeni digitalin zrelosti (veščine, zaupanje in razumevanje).

3.4

Promocija digitalnega blagostanja

Zasledovanje družbenih etičnih digitalnih praks za zmanjšanje dosega lažnih novic in neustreznih digitalnih vplivov (škodljivo za družbeno blagostanje)
Promocija zdravega načina življenja na fizičnem in mentalnem nivoju, podprta z digitalnimi storitvami ali produkti.

Načelo 4 - Gospodarski in družbeni vpliv

Zakaj je to pomembno?

Reputaciona potreba da se razmotri ekonomski i društveni uticaj odluka unutar organizacije.

Nazaj k principom

4.1

Načrt za trajnostno in odgovorno avtomatizacijo

Odgovoren način nadomeščanja delovnih mest, ki jih zasedajo ljudje z avtomatiziranimi procesi, potrebno je preučiti programe za pridobivanje novih spretnosti in veščin za delo v organizaciji
Algoritmi in odločitve umetne inteligence morajo biti razumljivi, etični in brez predsodkov.
Dvigovanje zavedanja med zaposlenimi, da razumejo etične dileme in družbeni vpliv tehnološke in digitalne preobrazbe.
Aktivno sprejemanje mnenj in sporočil zaposlenih v času digitalne preobrazbe, avtomatizacije in implementacije tehnologije.

4.2

Transparentnost in preverljivost podatkov in algoritmov tretjih oseb

Zagotoviti, da organizacije in stranke razumejo vire zbranih podatkov, kje se nahajajo, kaj se z njimi dogaja, vključno z zbiranjem točk, profiliranjem in poročanjem
Razumevanje avtentičnosti in transparentnosti uporabljenih algoritmov tretjih oseb.

4.3

Deljenje koristi digitalnega gospodarstva s pomembnimi deležniki

Deljenje gospodarskih koristi digitalnega dela z družbo, na primer skozi ustrezno obdavčitev
Spoštovanje lastniških pravic nad osebnimi podatki, zmanjševanja piratstva in omogočanje individualne monetizacije
Spodbujanje odprtih podatkov za omogočanje odprtega inoviranja za vse (vsebuje tudi pravico do popravila).

Načelo 5 - Pospeševanje napredka v ekonomiji vpliva

Zakaj je to pomembno?

Za pospeševanje napredka in podporo čistim tehnologijam in ogljičnega gospodarstva

Nazaj k principom

5.1

Investicije v trajnost/okolje/ povrnitveni učinek

Pregled partnerskega ekosistema po dobavni verigi, vključevanje in merjenje vpliva ekoloških digitalnih tehnologij, čistih digitalnih tehnologij
Zavzemanje pozicije za rast na okoljskih trgih, ki združujejo namen in pozitivni vpliv na planet.

5.2

Uporaba preverjenih odlagališč

Razumevanje trga ogljičnih kreditov in v primeru uporabe odlagališč, iskanje preverjenih odlagališč ali digitalno podprtih ogljično nevtralnih začasno upravljanjih rešitev (npr. pogozdovanje).

5.3

Pospeševanje in inoviranje trajnostnega vedenja potrošnikov

Uporaba digitalnih produktov za omogočanje cenovno diskriminiranih digitalnih orodij za promocijo trajnostnih praks
Upoštevanje gospodarskih modelov, ki spodbujajo trajnostne prakse.

Načelo 6 - Ustvarjanje trajnostnega planeta za življenje

Zakaj je to pomembno?

Premik iz ogljično nevtralnega oz. iz ogljično negativnega v ogljično pozitiven planet, ustvarjanje več pozitivnih učinkov na planet kot jih organizacija porabi za uporabo digitalnih orodij in storitev.

Nazaj k principom

6.1

Poročanje ocene vplivov poslovanja proti tretjim osebam

Promocija transparentnih, trajnostnih in etičnih delovnih praks po celotni dobavni verigi v povezavi s prepoznanimi standardi poročanja, kot so globalni standard Združenih narodov, iniciativ globalnega poročanja, SASB, ESG okvirja ali BCorp, kar vključuje prakse digitalne odgovornosti.

6.2

Inoviranje in pozitivni vplivi preko korporativnih meja

Uporaba digitalnih tehnologij ali storitev v namen inoviranja in oblikovanja novih produktnih linij ali poslovnih zmožnosti, ki oprijemljivo in pozitivno vplivajo na

Gospodarsko trajnost dobavnih verig, ljudi in poslovanja
Družbena trajnost – družbena kohezija, zaupanje in zasebnost
Okoljska trajnost (klimatske spremembe, biodiverziteta, odpadki, viri)

Predstavitev principov krožnega gospodarstva in produktnemu dizajnu
Primer: posredovanje podatkov in APIjev ali uporaba drugih tehnologij z uporabo podatkovne znanosti za analitiko za oblikovanje novih družbenih in okoljskih koristi.

7- Zmanjšanje vpliva tehnologije na podnebje in okolje

Zakaj je to pomembno?

Ublažiti vpliv delovanja naše organizacije z usmeritvijo v ogljično nevtralno ali negativno

Nazaj k principom

7.1

Uvedba okoljske IT strategije

Sledenje odgovornim praksam recikliranja za digitalne tehnologije – ciljamo brez odpadkov, promoviramo krožno gospodarstvo
Sledenje odgovornim praksam odlaganja odpadkov za digitalne tehnologije, vključno s podaljševanjem življenjskega cikla tehnološkim orodjem (pametnim telefonom in obnovljenim računalnikom)
Oblikovanje v skladu z okoljskimi zahtevami pri uporabi digitalnih tehnologij – nor. Trajnostno oblikovanje spletnih strani in IT strategij.

7.2

Merjenje, poročanje, zmanjševanje porabe energije in prehod v obnovljivo energijo

Zmanjšanje porabe z merjenjem in aktivnostmi zmanjšanja v obsegu 1,2 in 3 emisij, ki jih proizvajamo z uporabo digitalnih tehnologij

Direktno in indirektno v lastnih podatkovnih centrih in podatkovnih centrih po dobavni verigi
V pisarnah in poslovnih prostorih
V flotah poslovnih vozil in pri službenih potovanjih.
V bazah decentraliziranih virov.